7. septembra 2024 je Čebelarsko društvo Nova Gorica v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica proslavilo visok jubilej, 110. obletnico ustanovitve. Že pred prireditvijo so mimoidoči dva tedna občudovali pred občinsko stavbo maketo 100-krat povečane kranjske sivke, ki je še posebno presenetila organizirane skupine otrok iz novogoriških vrtcev in šol. Istočasno je bila v preddverju dvorane na ogled razstava čebelarskih fotografij člana društva in čebelarskega strokovnjaka Franca Šivica. Vsi udeleženci slavja so prejeli programski list z bogato vsebino dogodka, ki ga je zasnoval in z dopadljivimi besednimi kreacijami povezal igralec Radoš Bolčina. Pričel se je s prihodom praporščakov, nakar je MoPZ Dornberški fantje, ki je tudi sicer skrbel za pester glasbeni dotik, zapel čebelarsko himno. Praznične misli sta v pozdravna nagovora pretopila predsednik ČD Nova Gorica Izidor Šuligoj in župan MO Nova Gorica Samo Turel, slavnostni govor pa je poln spodbudnega optimizma, novih izzivov in dobrih želja predal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. S pesmicami o čebelah in s čebeljim plesom sta se izkazala otroški pevski zbor Osnovne šole Frana Erjavca in otroška plesna skupina Pro Dance Company. Celotno dogajanje je spremljala projekcija o enajst desetletij dolgi društveni poti.
Slavje je dalo tudi priložnost za podelitev društvenih priznanj partnerjem in dobrotnikom za uspešno sodelovanje ter odlikovanj Čebelarske zveze Slovenije čebelarjem, ki jih je izročil predsednik društva Izidor Šuligoj. S priznanji so bili nagrajeni Mestna občina Nova Gorica, Krajevna skupnost Solkan, Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, pobrateno Čebelarsko društvo Rače, Čebelarsko društvo Kanal - Brda in veterinar mag. Ivo Planinc. Odlikovanja A. Janše III. stopnje so prejeli Dovžak Bojan, Sanič Vojko, Leskovec Vasja, Šfiligoj Zoran, Belingar Emanuela, Petrovčič Anton in Turk Darko. Odlikovanj A. Janše II. stopnje pa so se razveselili Vidmar Branko, Špacapan Igor, Iskra Anton, Boltar Evgen in Hozjan Martin. Izidorja Šuligoja pa je Boštjan Noč nagradil s priznanjem predsednika Čebelarske zveze Slovenije.
Moderator je povzel tudi razvoj organiziranega čebelarstva na Primorskem, ki se je začelo šele 3. maja 1908. Takrat je na Grahovem ob Bači kot 18. podružnica Osrednjega slovenskega čebelarskega društva in kot prva na Primorskem nastala Čebelarska podružnica za Tolminski in Cerkljanski sodni okraj, leta 1911 pa še druga v Rihemberku, današnjem Braniku. V vodilni grahovški so videli možnost napredka primorskega čebelarstva le v ustanovitvi Slovenskega čebelarskega društva za Goriško. To se je na njeno pobudo zgodilo 1. junija 1914 po čebelarskem shodu v Gorici. Predsedoval ji je dosedanji predsednik grahovške podružnice Josip Rakovšček. A vojna vihra je uničila vse čebelnjake, društvo pa se je leta 1919 kljub temu obnovilo. Leta 1921 se je zaradi nenaklonjenosti nove države preimenovalo v Čebelarsko zadrugo Gorica, ki jo je leta 1926 prav tako doletela ukinitev. Toda čebelarji so se z ustanovitvijo zadruge za celo Julijsko-Beneško provinco poskusili prilagoditi novemu čebelarskemu zakonu, a so leta 1934 klonili pod fašističnimi pritiski. Po drugi vojni je Čebelarska zadruga Gorica, ki na presenečenje leta 1934 ni bila izbrisana iz registra, takoj obnovila delovanje v coni A. Po priključitvi Primorske je nadaljevala z delom na območju Goriške, Kanalske, Brd, Banjšic, Trnovske planote in Spodnje Vipavske, se leta 1951 preoblikovala v Čebelarsko društvo Gorica, že konec tega leta pa v ČD Nova Gorica. Sčasoma so ga zapustili kanalsko-briški in šempetrski čebelarji in ustanovili vsak svoje društvo.
Danes se v društvo združuje 112 članov, od tega četrtina žensk. V zadnjem desetletju je pridobilo nove prostore za delovanje, vzpostavilo po pašnem redu urejena pasišča, zgledno skrbi za zdravstveno varstvo čebel ter za izobraževanje članstva in osnovnošolske mladine, med katero ima že aktivnega dvanajstletnega čebelarja. Letos je pridobilo status nevladne organizacije v javnem interesu. Izkazalo se je tudi kot partner pri prvi čezmejni čebelji poti med Slovenijo in Italijo. Ob jubileju je izdalo že tretji zbornik.
Slike si lahko ogledate na POVEZAVI
Tekst: Olga Zgaga
Foto: Slavko Ružič
